Ali je res strah kot tihi ubijalec znotraj votel in kako si lahko pomagamo?

Ali je res strah kot tihi ubijalec znotraj votel in kako si lahko pomagamo?

Ali je res strah kot tihi ubijalec znotraj votel in kako si lahko pomagamo?

Nisem še videl toliko prestrašenih ljudi kot jih lahko vidimo predvsem v zadnjem letu. Sprašujem se zakaj? Pri ljudeh čutim ogromno strahu. Do neke mere je strah celo pozitivno čustvo, a kar je preveč je preveč. Moje mnenje pač. Pa poglejmo kaj strah sploh je.

Strah kot prirojeno čustvo predstavlja osnovni mehanizem za preživetje in se sproži kot odgovor na določene dražljaje v primeru nevarnosti, bolečine. Strahovi pred smrtjo, strahovi pred izgubo prihodka so aktualni in okrepljeni pri marsikomu v zadnjem letu. Je to realen strah ali nekaj kar se še ni zgodilo in bi se lahko?

Doživljanje je stvar vsakega posameznika, kot tudi kaj določen strah sproži pri komu in kakšen vpliv ima na nas. Gre za sposobnost prepoznavanja nevarnosti, ki vodi k potrebi po soočenju z nevarnostjo ali begu pred njo, z drugimi besedami “boj ali beg”, v skrajnih primerih se lahko kaže tudi ko dobesedno “otrpnemo” zaradi groze ali doživljanja strahu. Saj poznate situacije iz vsakdanjega življenja, ko se prestrašimo in so nam neprijetne. Lahko tudi zaradi naših pričakovanj, ali pa zaradi dogodkov, ki se še niso zgodili (npr. nastop pred množico ljudi v prihodnosti, strah pred virusom ipd.). Lahko doživimo strah pa še sami ne vemo zakaj, kje je vzrok. Samo poglejmo sedanje dogajanje glede virusa. Koliko straha je v zraku. Se sploh zavedate kaj ta strah povzroča v našem organizmu? Seveda obstajajo tudi rešitve kako omiliti ta strah, kar bomo pogledali v nadaljevanju. Vsi se ukvarjajo s “smrtonosnim virusom”, istočasno pa ljudje prestrašeni trpijo, izgubljajo službe, marsikdo je izgubil posel in doživlja grozo kako preživeti družino. Pa starostniki v domovih za ostarele, ki osamljeni preživljajo ta strah, ki ga sejejo mediji. In otroci v šolah preživljajo svojo stisko. Kdo se posveča njim? Vsi se ukvarjajo z virusom. Kdo se ukvarja z njihovimi strahovi, kakršni koli so že. Prav tem so namenjene današnje novice.

 

 

Kakšna je razlika med strahom in tesnobo?

 

Strah je emocionalna osnova anksioznosti ali tesnobe in gre za čustveno ali razpoloženjsko motnjo. Pri strahu gre za vedenje bega in izogibanja, medtem, ko pri tesnobi bolj za posledice groženj, ki jih občutimo kot neizogibne in se zdi, da jih ne moremo nadzirati. V določenih situacijah je lahko strah popolnoma normalen odziv, v nekaterih pa bi bilo smiselno poiskati strokovno pomoč.

 

Kakšna je razlika med strahom in fobijami?

 

Če se nekdo na primer boji višine, ki pa ga ne ovira pri normalnem življenju še ni tako velika težava. Problem nastane, ko je ta strah tako intenziven, da ga začne ovirati pri vsakodnevnih opravilih, takrat lahko govorimo o fobiji (npr. aerofobija – strah pred letenjem, misofobija – strah pred bakterijami). Le kako bi lahko rekli strahu, ki ga ljudje doživljajo v zadnjem letu ali dveh? Marsikomu se nič še ni zgodilo pa je vseeno prestrašen do kosti. Kakšen vpliv ima to na naš imunski sistem? Saj poznate odgovor. Ali je to namerno ali ne presodite sami, zagotovo pa ima vpliv in to zelo intenziven. Ko gledam okrog sebe ne morem verjeti koliko je strahu v zraku. Je komu mar to v interesu? Ali pač mora biti tako. Ko gledaš medije imaš občutek, da mora biti tako.

 

Kakšna je razlika med strahom in anksioznostjo?

 

Strah je torej čustvo, ki ga doživljamo, ko se soočamo z realno nevarnostjo v sedanjem času in lahko sproži ob neprijetni situaciji hitro bitje srca, potenje, začnemo bežati ali celo napademo. Povsem normalen odziv, ker želimo preživeti. Anksioznost, z drugo besedo tesnobnost pa je odziv na nekaj kar se še ni in se mogoče tudi ne bo zgodilo v prihodnosti. Pa smo spet lahko pri strahu pred virusom. Kaj se zgodi v telesu? Poveča se aktivnost živčnega sistema in lahko opazimo enake telesne znake kot pri občutku strahu, čeprav gre pri anksioznosti za strah pred nekom ali situacijo, ki si jo zamišljamo in se sicer redko zares zgodi. Denimo dogajajo se prometne nesreče, vsak dan, pa vseeno se vozimo z avtom brez strahu. Imamo pa spoštovanje do ceste. Seveda je do določene mere tudi anksioznost povsem normalna, denimo pred pisanjem izpita in se zaradi tega bolje pripravimo. V kolikor pa je pretirana in traja predolgo pa lahko vodi v panično motnjo ali socialno fobijo. To pa lahko tudi v živo opazimo v sedanji situaciji pri nekaterih ljudeh. Panična motnja je oblika anksiozne motnje, kjer se ponavljajo napadi panike.

 Kaj sploh pomeni anksioznost?

Anksioznost (lat. Angere: daviti se ali dušiti se), z drugimi besedami strah, tesnoba, panika ali živčnost sama po sebi ni nenormalen pojav. Sem spada tudi trema. Je osnovno čustvo, ki doleti skoraj vsakega četrtega izmed nas in vključuje stanje aktivacije organizma ter se aktivira, ko se situacija subjektivno dojema kot nevarna. Praktično vsepovsod smo obkroženi z ljudmi, ki trpijo za anksioznostjo (v službi, na avtobusu, pri športu, v šoli, …). Od nas je odvisno kako se odzovemo in soočimo z njo. Pogosto je povezana tudi z depresijo.

Pri človeški vrsti se anksioznost prelevi v takojšnjo težnjo po raziskovanju okolja, v iskanju razlag, pomiritve in poti pobega, pa tudi v vrsto nevrovegetativnih pojavov, kot so povečanje pogostosti dihanja, srčni utrip (tahikardija), znojenje, omotica itd. Ti pojavi so odvisni od dejstva, da ob domnevi, da je v resnični nevarnosti, anksiozni organizem potrebuje največjo razpoložljivo mišično energijo, da bi pobegnil ali napadel na čim bolj učinkovit način, ki preprečuje nevarnost in zagotavljanje preživetja.

Splošni nasveti glede hrane za nekoga, ki trpi za anksioznostjo, tesnobo in zaradi stresa bi bili sledeči. Izogibati se ali vsaj zmanjšati hrano in pijačo, kot so alkohol, kava in čaj. Zmerno uživanje rafiniranih ogljikovih hidratov (beli kruh, piškoti, pecivo, krekerji, testenine, pizza, …) in živil bogatih s sladkorjem (vključno s pijačami), ki povzročajo glikemične vrhove, fiziološko stanje, ki je podlaga za razvoj tesnobe. Dobra navada je zamenjava rafiniranih ogljikovih hidratov s polnozrnatimi, ki so bogati z magnezijem in vitaminom B, saj preprečujejo psihofizično oslabitev in tesnobo. Dnevno prehrano je treba obogatiti s svežim sezonskim sadjem in zelenjavo ter dajati prednost jajčevcem, stročnicam, solati, ananasu, kiviju, bananam in slivam, ki so zelo bogate z vlakninami in mineralnimi solmi, zlasti magnezijem in kalijem, ki omogočajo ohranjanje konstantne ravni inzulina.

Pri anksioznosti je priporočljivo imeti urejen ritem spanja,  se izogibati pijačam s poživili, tudi kave, saj spodbujajo aktivacijo osrednjega živčnega sistema, ki jo želimo v primeru anksioznosti omiliti. Dobro bi bilo opustiti alkohol in nikotin ter se izogibati sladkarijam, ki povečujejo razdražljivost. Priporočljivo je tudi več gibanja, uporaba tehnik sproščanja in meditacije, saj tudi te pomagajo omiliti simptome anksioznosti.

Obstajajo pa tudi spagirični pripravki Erbenobili, ki izboljšajo počutje v primeru anksioznosti. To so Multimagnesio, Sedavin, oligoelement Mn/Co, Serenvin, Argenvin. Izbor posameznega ali kombinacija le-teh je odvisna od vsakega posameznika in njegovih težav. Pa poglejmo te pripravke bolj podrobno.

Multimagnesio, ker pomanjkanje magnezija negativno vpliva na nadledvično žlezo, kar vpliva na stresno stanje. Poleg tega premalo magnezija povzroči, da telo tvori mlečno kislino, stanje, povezano z anksioznostjo in razdražljivostjo. Je pa edinstven pripravek, ki vsebuje pet različnih magnezijevih soli in se v tem oziru razlikuje od vseh ostalih magnezijevih pripravkov na tržišču.

Sedavin vsebuje mešanico svežih izvlečkov iz popkov rastlin Ficus Carica, Tilia tomentosa, Crataegus oxyacanta. Gre za glicerinske macerate, ki vplivajo na avtonomni sistem, srce in arterijski žilni sistem ter imajo anksiolitično, antispazmodično in sedativno delovanje na splošno, z drugimi besedami gre za rastline, ki pomirjajo.

Oligoelement Mn-Co se še posebej uporablja v primeru tesnobe z avtonomno vpletenostjo. Jemlje se 25 kapljic zvečer.

Serenvin, ker vsebuje baldrijan in lahko pomirja ter zmanjša tesnobo. Znanstvene raziskave kažejo, da baldrijan povzroča izrazito delovanje na GABA receptor, nevrotransmiter v možganih, povezan z anksioznostjo in depresijo. Učinkovitost pripravka Serenvin se sicer v prvi vrsti uporablja pri težavah s spanjem, kjer se baldrijan kombinira z drugimi rastlinami, ki ugodno vplivajo na problematiko povezano z nespečnostjo. In v tem oziru je kompleks, ki je več kot le posamični baldrijan.

Argenvin (5 kapljic na jezik 3 krat na dan pred obroki) deluje z zaviralnim učinkom na proizvodnjo ekscitatornih nevrotransmiterjev in sproži stanje sproščenosti, povezano s stanjem lucidnosti.

Tisti, ki pa bi radi okrepili svoj lastni imunski sistem, da bo pripravljen za boj proti virozam in se boste s tem izognili strahu pa lahko tovrstne pripravke najdete tukaj.

Deli ta prispevek


Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Nastavitve zasebnosti

Ko obiščete katero koli spletno mesto, le to lahko shranjuje ali pridobi podatke v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzirate svoje osebne nastavitce za piškotke.

Ti piškotki omogočajo beleženje obiska in vire prometa, da lahko merimo in izboljšamo delovanje naše spletne strani.

Za izboljšanje naše spletne strani sledimo anonimnim uporabniškim informacijam.
  • _ga
  • _gid
  • _gat

Onemogoči vse storitve
Omogoči vse storitve