Stres

Simptomi se pogosto kažejo v obliki pospešenega delovanja srca in pospešenega dihanja, pa tudi izločanja adrenalina in povečanega krvnega tlaka ter se razvijejo že po nekaj minutah po stresnem dogodku. Trajajo lahko tudi do več ur ali celo dni. Eden izmed možnih simptomov je tudi glavobol, pa tudi nezmožnost koncentracije. Ko se poveča pozornost, budnost organizma in previdnost na določene grožnje, pa naj si bodo to resnične ali namišljene, prav tako lahko govorimo o simptomih stresa. Reakcije na stres se kažejo tudi v tem, da postanemo bledi in potni, napnejo se mišice. Drugi simptomi so še težave s spominom, slaba presoja, nenehne skrbi, razdražljivost, nezmožnost sprostitve, depresivno razpoloženje, zaprtje ali driska, bolečine po telesu, bolečine v srcu in hitro bitje srca, celo zmanjšana potreba po spolnosti. Poznamo več stopenj stresa. V prvi stopnji, ki ji pravimo alarm, se pospešeno izloča adrenalin, telo izzove z napadom oz. obrambo ali umikom. V drugi fazi – fazi upora – se telo poskuša prilagoditi napetostim stresa, a seveda to ni možno neskončno dolgo. Zadnja stopnja je faza izčrpanosti, kjer izčrpani organizem ni možen več opravljati normalnih funkcij in se pojavijo znaki v obliki potenja in povišanega utripa. V kolikor to traja dolgo in stresa ne znamo prekiniti, se lahko posledice kažejo tudi v obliki težav s prebavili in rane na želodcu, depresije in duševnih bolezni ter tudi bolezni srca in ožilja. Veliko vlogo pri stresu imajo tudi miselna naravnanost posameznika in razmere, v katerih živi.

Najprej moramo stres sploh prepoznati in ga analizirati, da se lahko soočimo z njim. Zelo pomembno je izogibanje ali obvladovanje stresnih dejavnikov, kot so konflikti v razmerju in varanje, družbeni poraz, nasilje v družini, kronično pomanjkanje spanca. Spanec je izredno pomemben dejavnik, saj na ta način spočito telo dosti bolje odreagira na stresne situacije. Izogibajte se nenehnim skrbem in pesimizmu, nerealnim predstavam in ozkoglednosti. Skrbite za svoje telo in dušo, spoznavajte sami sebe, naučite se slišati in poslušati druge. Moramo se naučiti osredotočenosti in pripravljenosti na učinkovito spopadanje s stresnimi situacijami, pa naj si bo to ob izpitu, težavah v partnerskem odnosu, obvladovanju konfliktnih situacij v službi ipd. Izogibati se moramo burnim reakcijam na stresne dejavnike, pa tudi prehitremu in nekontroliranemu reagiranju brez premisleka. Moramo se naučiti biti zadovoljni sami s seboj. Za obvladovanje stresa ima zelo pomembno vlogo zdrav in uravnotežen način prehranjevanja, ki je temelj za dobro počutje in splošno zdravje. Stres je normalen odziv telesa in je stalni spremljevalec v življenju, ki se mu ne moremo izogniti, vendar se moramo izogibati kroničnemu stresu, saj ta vodi v depresijo in druge čustvene in zdravstvene težave. Več časa moramo posvetiti sebi, si vzeti čas za drugega, za pogovor ter sprejemanje drugih ljudi. Eden izmed načinov za spopadanje s stresnimi situacijami je tudi ta, da pozornost preusmerite na prijetne in pozitivne stvari, razmišljajte pozitivno, se ne jezite in ne kopičite strahu in jeze ter v ljudeh iščite njihovo pozitivno plat.