Zakaj so probiotiki dobri zame?

Zakaj so probiotiki dobri zame?

Probiotiki pomagajo našemu telesu, da bolje naredi veliko pomembnih nalog. Njihovo najpomembnejšo funkcijo lahko povzamemo z eno besedo: ravnotežje. Slabe bakterije povzročajo kislo okolje. Probiotiki otežujejo preživetje in razmnoževanje “slabih” bakterij in vzdržujejo ravnovesje v črevesni mikrobioti.

Probiotiki pomagajo tudi našemu imunskemu sistemu, ker ne pustijo “slabih” bakterij skozi črevesne stene v svoje telo. Pozitivni učinki zdrave mikrobiote črevesja na naše splošno počutje so ogromni. Vendar, če naše telo izgubi to ravnotežje, so lahko neželeni učinki ne samo “prav” nadležni, ampak tudi življenjsko ogrožajoči.

Stvari, ki lahko motijo ​​ravnovesje naše črevesne flore:
– antibiotiki
– kontracepcijske tablete in druga zdravila
–  slaba prehrana
–  stres
–  malo spanja
–  okoljski vplivi, kot je onesnaženje s trdnimi delci
V vseh teh primerih lahko probiotični dodatki pomagajo obnoviti ravnovesje.

Pri katerih zdravstvenih težavah lahko probiotiki pozitivno vplivajo na naše zdravje?
– driska zaradi zaužitja antibiotikov
– bakterijska vaginoza
– ekcemi in atopični dermatitis v otroštvu in pri dojenčkih
– kolike
– zaprtje
– nelagodje v delovanju v trebuhu
– infekcije z Heliobacter pylori
– ulcerozni kolitis
– driska zaradi okužbe
– sindrom razdražljivega črevesja
– nekrotizirajoči enterokolitis pri novorojenčkih
– splošna ustna higiena
– zmanjševanje težav s kislino in spahovanjem
– zmanjševanje ravni holesterola, zlasti “slabega” LDL holesterola
– okužba nožnice
– bifidobacterium Infantis pri artritisu

– kronična utrujenost
– depresija
-Crohnova bolezen

Da bakterije, lahko delujejo probiotično, morajo izpolnjevati več pogojev:
– Mikroorganizme je treba vnašati peroralno torej preko ust.
– Probiotične bakterije morajo prispeti v črevesje v živi obliki in v zadostni količini. To predpostavlja, da so bakterije relativno odporne na želodčne  in žolčne kisline in lahko rastejo brez kisika.

Bakterije, ki se uporabljajo v probiotičnih živilih, so pretežno bifidobakterije in laktobacili. Te spadajo med tako imenovane bakterije mlečne kisline, ki so tudi naravni sestavni del človeške črevesne flore. Bifidobakterije in laktobacili imajo različne vrste sevov. Probiotiki lahko sestavljajo posamezni bakterijski sevi, pa tudi mešanice različnih sevov.

Kateri mehanizem delovanja je pripisan probiotikom?

Črevesna flora  –  je celota mikroorganizmov, ki kolonizirajo črevesje človeškega bitja – je zelo zapleten “ekosistem”. Ta podpira črevo v svojih številnih nalogah – na primer pri prebavi, ampak tudi v obrambi pred mikrobi, ki povzročajo bolezni in pred drugimi škodljivih vplivi.

Človeško črevesje –  še posebej debelo črevo – naseljuje neverjetne količine bakterij. Na primer, v enem gramu blata je okoli trilijon (v številkah 1.000.000.000.000) živih bakterij. Na splošno oseba v svojem črevesju nosi okoli en kilogram in pol bakterij. Skupaj približno 400 različnih vrst mikroorganizmov sodi v črevesno floro. Nekaterim se pripisujejo neugodne, drugim precej ugodne značilnosti. Slednji vključujejo probiotike. Na primer, dokazano je, da nekatere probiotične bakterije stimulirajo imunski sistem v črevesni sluznici. Drugi proizvajajo snovi, ki so v njihovem učinku podobne antibiotikom. Za krepitev teh pozitivnih učinkov je dodajanje probiotičnih mikroorganizmov pomembno in s tem tudi vpliv na sestavo črevesne flore.

Deli ta prispevek


Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Nastavitve zasebnosti

Ko obiščete katero koli spletno mesto, le to lahko shranjuje ali pridobi podatke v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzirate svoje osebne nastavitce za piškotke.

Ti piškotki omogočajo beleženje obiska in vire prometa, da lahko merimo in izboljšamo delovanje naše spletne strani.

Za izboljšanje naše spletne strani sledimo anonimnim uporabniškim informacijam.
  • _ga
  • _gid
  • _gat

Onemogoči vse storitve
Omogoči vse storitve