Ko govorimo o zdravju črevesja in črevesni mikrobioti, je največ pozornosti pogosto namenjene debelemu črevesu. Toda z vidika prebave, absorpcije hranil in stika med prehrano, mikroorganizmi ter imunskim sistemom ima tanko črevo izjemno pomembno vlogo.

Prav v tankem črevesu poteka večina prebave in absorpcije hranil, ki jih telo potrebuje za svoje delovanje. Sodobne raziskave obenem kažejo, da ima tanko črevo svojo značilno mikrobioto, ki se razlikuje od mikrobiote debelega črevesa ter sodeluje pri presnovi hranil in interakciji z imunskim sistemom.

Kaj je tanko črevo?

Tanko črevo je del prebavil med želodcem in debelim črevesom. Sestavljajo ga trije anatomski deli:

• dvanajstnik (duodenum),
• tešče črevo (jejunum),
• vito črevo (ileum).

Čeprav jih obravnavamo kot en organ, posamezni deli tankega črevesa niso funkcionalno povsem enaki. Raziskave kažejo izrazito regionalno specializacijo črevesnega epitelija in transportnih sistemov, zaradi katere se različna hranila absorbirajo na različnih mestih in z različnimi mehanizmi.

Notranja površina tankega črevesa je oblikovana v resice in mikroresice, ki močno povečajo absorpcijsko površino. Takšna zgradba omogoča učinkovit prehod hranil iz črevesne vsebine skozi epitelij v krvni oziroma limfni obtok.

Zakaj je tanko črevo tako pomembno za prehransko stanje?

V tankem črevesu poteka absorpcija velikega dela ogljikovih hidratov, aminokislin in peptidov, maščob, vitaminov, mineralov, elektrolitov in drugih prehranskih komponent.

Zato lahko rečemo, da zaužita hrana sama po sebi še ne pomeni, da je telo hranila tudi dejansko dobilo. Potrebni so ustrezna prebava, zdrava črevesna sluznica in učinkoviti absorpcijski mehanizmi.

Črevesni epitelij ima pri tem dvojno nalogo: omogočiti mora selektiven prehod potrebnih snovi, hkrati pa predstavlja pomembno bariero med notranjostjo organizma in črevesno vsebino.

Mikrobiota tankega črevesa je drugačna od mikrobiote debelega črevesa

Izraz črevesna mikrobiota pogosto uporabljamo, kot da gre za enoten ekosistem. V resnici se mikrobne skupnosti vzdolž prebavil precej razlikujejo.

V primerjavi z debelim črevesom ima tanko črevo hitrejši prehod črevesne vsebine, drugačne koncentracije kisika in žolčnih kislin ter drugačne pogoje za rast mikroorganizmov. Zato mikrobiota tankega črevesa ni preprosto pomanjšana različica mikrobiote debelega črevesa.

Raziskovanje mikrobiote tankega črevesa je zahtevnejše kot raziskovanje debelega črevesa, saj vzorec blata predvsem odraža dogajanje v distalnem delu prebavil. Kljub temu nove raziskovalne metode vse jasneje kažejo, da mikroorganizmi tankega črevesa sodelujejo pri presnovi ogljikovih hidratov, aminokislin in lipidov ter pri metabolizmu mikrohranil.

Bifidobakterije in ravnovesje črevesne mikrobiote

Med mikroorganizmi, ki jih pogosto povezujemo z zdravo črevesno mikrobioto, so bakterije rodu Bifidobacterium.

Pomembno pa je poudariti, da učinka probiotika ne moremo avtomatično pripisati celotnemu rodu ali vrsti. Probiotični učinki so lahko sevno specifični, zato je pri strokovni presoji izdelka pomembno poznati uporabljene mikroorganizme in njihovo količino. Bifidobakterije sodijo med mikroorganizme z dolgo zgodovino uporabe v probiotičnih pripravkih.

Mikrobiota tankega črevesa je tesno povezana tudi z lokalnimi imunskimi in presnovnimi procesi, zato danes črevesnega zdravja ne razumemo več samo kot vprašanje prebave. Gre za kompleksno komunikacijo med prehrano, mikrobioto, črevesnim epitelijem in imunskim sistemom.

Prebiotiki: hrana za koristne mikroorganizme

Poleg vnosa določenih mikroorganizmov je pomembno tudi okolje, v katerem ti mikroorganizmi živijo.

Tu imajo pomembno mesto prebiotiki – snovi, ki jih gostitelj ne prebavi v celoti, mikroorganizmi pa jih lahko selektivno izkoriščajo.

Med dobro raziskanimi prebiotičnimi sestavinami so fruktooligosaharidi (FOS). Raziskave kažejo, da lahko prebiotiki, kot sta FOS in inulin, spodbujajo rast določenih koristnih bakterij, med drugim bifidobakterij, ter vplivajo na nastajanje mikrobnih metabolitov, kot so kratkoverižne maščobne kisline.

Zato je koncept kombiniranja probiotikov in prebiotičnih sestavin zanimiv: ne gre samo za dodajanje bakterijskih kultur, temveč tudi za zagotavljanje substratov, ki lahko podpirajo njihovo rast.

Fortif 3 – formulacija, usmerjena v podporo črevesni mikrobioti

Na tem konceptu temelji tudi prehransko dopolnilo FORTIF 3 podjetja Erbenobili.

Formulacija vsebuje tri vrste bifidobakterij:

Bifidobacterium longum, Bifidobacterium breve in Bifidobacterium bifidum.

Po podatkih proizvajalca največji priporočeni dnevni odmerek treh kapsul zagotavlja:

B. longum – 4,5 milijarde CFU
B. breve – 6,75 milijarde CFU
B. bifidum – 4,5 milijarde CFU

To skupaj predstavlja približno 15,75 milijarde CFU v največjem dnevnem odmerku.

Poleg bakterijskih kultur vsebuje Fortif 3 še FOS, baobab in inozitol. FOS predstavljajo prebiotično komponento formulacije, medtem ko baobab prispeva rastlinsko prehransko matrico.

Posebnost izdelka je tudi, da so njegove sestavine po navedbah proizvajalca obdelane oziroma aktivirane po spagirični metodologiji.

Kdaj je smiselno posebno pozornost nameniti tankemu črevesu?

Napihnjenost, povečano nastajanje plinov, nelagodje po obroku, spremembe odvajanja ali občutek slabše prebave imajo lahko številne vzroke. Zato jih ni smiselno avtomatično pripisovati »porušeni črevesni flori«.

Eden izmed klinično pomembnih pojavov je na primer SIBO (small intestinal bacterial overgrowth) oziroma prekomerna bakterijska razrast v tankem črevesu. Pri tem problem ni nujno pomanjkanje bakterij, ampak njihova neustrezna količina ali sestava na mestu, kjer jih običajno pričakujemo manj.

Prav zato pri dolgotrajnih ali izrazitih prebavnih težavah probiotični pripravek ne sme nadomestiti ustrezne diagnostike.

Tanko črevo si zasluži več pozornosti

Zdravje prebavil ni odvisno samo od želodca in debelega črevesa. Tanko črevo je eno ključnih stičišč med prehrano in človeškim organizmom.

Tu potekajo prebava in absorpcija večine hranil, intenzivna komunikacija med črevesnim epitelijem in imunskim sistemom ter kompleksen dialog z mikrobioto. Sodobne raziskave zato mikrobioti tankega črevesa namenjajo vse več pozornosti.

Prehrana, zadosten vnos vlaknin in raznolikost prehranskih virov ostajajo temelj skrbi za črevesni ekosistem. Ciljno zasnovane kombinacije probiotičnih kultur in prebiotičnih sestavin, kakršne vsebuje tudi Fortif 3, pa lahko predstavljajo dopolnitev prehranskega pristopa.