Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD: ang. attention-deficit/hyperactivity disorder) je vedenjska motnja, za katero je značilna nepazljivost, impulzivnost in motorična hiperaktivnost, ki otežuje in v nekaterih primerih onemogoča normalen razvoj in socialno vključevanje otrok. Gre za heterogeno in kompleksno, večfaktorsko motnjo, ki v 70-80% primerov sobiva z drugo motnjo (pojav, imenovan komorbidnost: pomeni prisotnost ene ali več motenj, stanj oziroma bolezni poleg osnovne bolezni). Vpliv ima na reguliranje ravni aktivnosti (hiperaktivnost), inhibicijo vedenja (impulzivnost) in lotevanje nalog (nepozornost). Saj ste že slišali ko pravijo, da nekateri otroci težko sedijo pri miru, imajo težave s sledenjem navodil in težje usmerjajo pozornost. V šoli se takšni otroci dolgočasijo in imajo slabšo samopodobo, pogosto ne dokončajo nalog in jim je vseeno za šolo. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da ima ADHD okoli osem odstotkov šoloobveznih otrok (trikrat pogosteje dečki, pri deklicah se opazi kasneje, saj se lahko pojavi v manj moteči obliki).

Vzroki za sindrom ADHD niso dobro pojasnjeni, ni pa posledica napačne vzgoje. Vzroki so lahko nevropsihološki (čelni reženj v možganih nadzira izvršilne funkcije in otroci z ADHD težje načrtujejo in težje obvladujejo jezo), nevrofiziološki (manjši pretok krvi v frontalnih delih možganov, manjši metabolizem glukoze v bazalnih ganglijih in manjša količina dopamina), nevroanatomski (razlike v interhemisferičnem nitju, bazalnih ganglijih in malih možganih) in celo genetski (v kolikor ima motnjo starejši otrok, je trideset odstotkov možnosti, da bo to motnjo dobil tudi mlajši). Lahko so tudi okoljski v primeru prezgodnjega rojstva ter zelo nizke porodne teže ali poškodbe možganov. Lahko je vzrok tudi kadar mama kadi v času nosečnosti (Peklaj, 2016).

Možganska skorja (frontalni del korteksa) je zadolžen za izvrševalne funkcije in je odgovoren za pozornost in zbranost. Ker se te funkcije razvijejo v zgodnjem razvoju, ko otrok razvija jezik za medsebojno sporazumevanje je zelo pomemben proces samoregulacije in nadzora nad vedenjem.  Takrat otrok razvija tudi sposobnost za priklic vtisov, razlikovanje med preteklostjo in prihodnostjo, razvoj vizualizacije za lažji način pomnjenja ipd.

Sindrom ADHD se v večini primerov podeduje in obstaja večja verjetnost, da ga dobi otrok, katerih starši so imeli v otroštvu podobne težave, ni pa nujno. Motnja je lahko posledica neustreznega razvoja ploda med nosečnostjo. Lahko tudi zaradi zapletov med porodom. Ali pa ga lahko povzroči težja oblika katere od otroških bolezni, poškodba glave pri padcu ali izpostavljenost nekaterim strupenim snovem.

Bodite pozorni na hrano z maščobo, zlasti pri prehrani malčkov doma. Dejansko se zdi, da lahko pomanjkanje sadja in zelenjave ter preveč nezdrave hrane (značilno za hitro prehrano), pa tudi nekakšna fizična odvisnosti od določenih snovi, lahko vplivajo na motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pri otroci. To potrjuje študija inštituta Telethon za raziskave zdravja otrok v Perthu v Avstraliji, ki je primerjala njihove preference glede prehrane na vzorcu 1800 otrok. Mogoče preveč kriminaliziramo hamburgerje, a poskusimo ugotoviti, kaj so ugotovili zdravniki. Raziskovalci so ugotovili, da so obroki hiperaktivnih otrok, ki so sodelovali v študiji, sestavljeni pretežno iz maščobnih jedi, ocvrte hrane, hrane za pripravo, klobase, rdečega mesa in mlečnih izdelkov. Kljub temu, da ni znanstvene potrditve, do nadaljnjih raziskav predlagajo zmanjšanje porabe nasičenih maščob in soli, povečanje porabe živil z maščobnimi kislinami omega-3, kot so ribe in oljčno olje, pa tudi sveže sadje in zelenjava.

S katerimi spagiričnimi pripravki Erbenobili si lahko pomagamo pri sindromu ADHD:

Multimagnesio, saj pri 75-85% vseh diet primanjkuje magnezija, kar vodi v tesnobo, napade panike, hiperaktivnost in nespečnost. Pokazalo se je, da pomanjkanje magnezija negativno vpliva na nadledvično žlezo, ki posledično posreduje stres v telesu. Poleg tega premalo magnezija povzroči, da telo tvori mlečno kislino, povezano z anksioznostjo in razdražljivostjo.

Deprevin pomaga pri stabilizaciji možganskih nevrotransmiterjev, kot so norepinefrin, serotonin in dopamin. Dopolnjuje vitamine kompleksa B, saj brez ustrezne količine vitamina B so možgani dovzetni za tesnobo, živčnost in paniko. Vitamini B stabilizirajo koncentracijo dopamina, serotonina, acetilholina in GABA receptorja v možganih. Jemanje vitaminov B1, B2, B5, B6, B9 in B12 bi moralo olajšati zmanjšanje napadov panike.

Serenvin ker vsebuje baldrijan in lahko pomirja ter zmanjša tesnobo. Znanstvene raziskave kažejo, da baldrijan povzroča izrazito delovanje na GABA receptor, nevrotransmiter v možganih, povezan z anksioznostjo in depresijo. Učinkovitost pripravka Serenvin se sicer v prvi vrsti uporablja pri težavah s spanjem, kjer se baldrijan kombinira z drugimi rastlinami, ki ugodno vplivajo na problematiko povezano z nespečnostjo. In v tem oziru je kompleks, ki je več kot le posamični baldrijan.

Argenvin (5 kapljic na jezik 3 krat na dan pred obroki) deluje z zaviralnim učinkom na proizvodnjo ekscitatornih nevrotransmiterjev in sproži stanje sproščenosti, povezano s stanjem lucidnosti.

Sedavin vsebuje mešanico svežih izvlečkov iz popkov rastlin Ficus Carica, Tilia tomentosa, Crataegus oxyacanta. Gre za glicerinske macerate, ki vplivajo na avtonomni sistem, srce in arterijski žilni sistem ter imajo anksiolitično, antispazmodično in sedativno delovanje na splošno, z drugimi besedami gre za rastline, ki pomirjajo.

Dmg-Gold ker vsebuje trimetilglicin ali TMG (znan tudi kot betain) in dimetilglicin DMG, ki sta nosilca metila, uporabnega pri proizvodnji različnih možganskih kemičnih snovi, ki lahko izboljšajo razpoloženje, energijo, dobro počutje, pozornost, koncentracijo in jasnost. DMG in TMG imata protitumorske lastnosti, modulirata imunski sistem, delujeta kot protivirusna, protibakterijska, protiglivična sredstva in povečujejo porabo kisika, hkrati pa zmanjšujejo nastajanje mlečne kisline in povečujejo proizvodnjo energije. Skupaj z vitamini B-kompleksa so bistvenega pomena za duševno in čustveno počutje.